VSE BOLJ ZAUPAMO V AVTOPLIN!

NAVAJAMO PREDNOSTI IN POMANJKLIVOSTI ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV!

POSPEŠEVANJE

 

Električni avtomobil ima z enako porabljeno močjo večji pospešek kot vozilo z notranjim izgorevanjem. Razlika je v distribuciji pogonskega navora, saj je pri elektromotorju na voljo že od samega zagona, pri endotermnem motorju pa je v prvih nekaj obratih zelo nizek, v razmeroma ozkem loku obratov doseže največjo vrednost , nato pade.

 

ENOSTAVNOST KONSTRUKCIJE


Električni motor je bolj kompakten in enake moči v primerjavi z endotermičnim motorjem. Menjalnik ni potreben, gibljivi mehanski deli, ki so izpostavljeni obrabi ali zlomu, skoraj ne obstajajo, prav tako tudi relativni mazalni sistemi.

 

 

POTROŠNJA


1 liter bencina ustreza 8,90kWh. Če izračunamo stroške energije po fiksni tarifi stolpcev Enel Drive, ali 0,40 € / kWh, se stroški na km za različne modele električnih avtomobilov gibljejo od 0,088 € do 0,035 €/km. Da bo jasno, na primer vzemimo bencinski avtomobil, ki za 100 km porabi  8 € bencina, dobili bomo strošek 0,080 € / km. Isti avto, pretvorjen v LPG, bo stal 0,050 € / km, pri 0,035 € / km. Tako s sedanjo tarifo električne energije Enel Drive ni jasnih ekonomskih prihrankov za lastnike električnih avtomobilov. Nasprotno, polnjenje avtomobila doma s počasnim nakladanjem Wall Box bo stalo 0,025 evra na prevoženi kilometer.

 

To je en od izračunov. Izračunov stroška na prevoženi km ali prevoženih 100 km je veliko. Odvisni so od države do države že pri ceni goriva, pri ceni plina in na koncu cene električne energije oziroma od cene ponudnika, ki jih je tudi v Sloveniji kar nekaj. Poleg tega je poraba odvisna tudi od “noge”, letnega časa, relacij, itd…

 

 

BATERIJA


Trenutna tehnologija litija nam ne omogoča dosega obsega, ki je primerljivo s tradicionalnimi vozili. Danes električnim avtomobilom po ugodnih cenah le redko uspe z enim polnjenjem, upoštevajoč  nihanja glede na letni čas v povprečju preseči 250 km. Če želite prevoziti več, je treba povečati število baterijskih celic, kar vozilo obremeni z dodatno težo in znatno poveča ceno. Če se teža poveča, se poveča tudi povpraševanje po energiji za prevoz,  dobimo torej začaran krog.

 

 

POLNILNA INFRASTRUKTURA


Javna in zasebna polnilna mesta se nenehno povečujejo, vendar jih je v velikih mestih še vedno premalo. Za izgradnjo mreže polnilnih postaj ob glavnih avtocestah se izvajajo celinski in nacionalni projekti, vendar bo to trajalo tudi nekaj časa. Slovenija je zaradi izrazite razseljenosti prebivalstva in s tem potencialnih uporabnikov ter relativno velikega vsakodnevnega tranzita skozi državo zelo ranljiva na področju zagotavljanja ustreznih kapacitet infrastrukture.

 


ČAS POLNJENJA


Ultra hitra polnilna mesta za ponovno polnjenje vam omogočajo, da v približno 30 minutah napolnite dovolj energije za 80% zmogljivosti. Toda pol ure za "polno" polnjenje je veliko časa, v primerjavi z 2-3 minutami polnjenja tradicionalnega goriva. Glede na pomanjkanje polnilnih postaj morate počakati, da pridete na vrsto ali pa porabite dodatno energijo, da bi našli drugo, ki je morda zelo daleč. Nemalokrat se  dogaja, da vam ne preostane drugega kot da se povežete z domačo vtičnico, kar lahko traja več ur.

 


DOMAČE POLNILNICE


Za domače polnilno mesto ni potrebno zaprositi za dovoljenje. V primeru, da je instalirana moč prenizka ( 3 kW kot v večini Slovenskih domov ), bi lahko števec preobremenili, zakar bo najverjetneje potrebno zaprositi dobavitelja električne energije za prilagoditev moči. Poleg tega bi lahko prišlo do pregretosti običajnih virov, zato je posledično skoraj nujno, da namestite stensko omarico, kar pomeni dodatne stroške. 

 


TEŽA


Električni avtomobili so veliko težji od tradicionalnih, prav zaradi baterije. Primer: Renault Zoe (dolžina 408 cm) tehta 1.480 kg z največjo baterijo, Clio (dolžina 406 cm) dizel iste moči tehta 1.235 kg, bencinski pa 1.165 kg.

 


UPRAVLJANJE TEMPERATURE


Uporabna delovna temperatura je zelo omejena, od 25 do 45 ° C. Za njeno vzdrževanje se uporabljajo zelo zapleteni hladilni  sistemi. To določa omejitve pri dolgotrajnem vzdrževanju napredka.  Zaradi tega so tudi največje hitrosti električnih avtomobilov z ”ne-astronomskimi” cenami elektronsko omejene na precej nizki ravni. Nizkih temperatur ne gre podcenjevati, autonomija se lahko v bolj mrzlih zimskih mesecih zmanjša za tretjino.

 


VISOKE CENE


Električni avtomobili imajo zelo visoke cene v primerjavi s tradicionalnimi avtomobili primerljive moči. Zakaj? Še enkrat, zaradi baterij. Trenutno njihovi stroški znašajo približno okrog 200 $ na kWh. Če želite imeti avtonomijo najmanj 250 km, potrebujete približno 40 kWh, torej 8000 dolarjev več kot neelektrični avtomobil.

 

 

ENERGETSKA PROIZVODNJA


Glavni viri za proizvodnjo električne energije so, zemeljski plin, obnovljivi viri, premog, jedrska energija, naftni derivati. Vsaka država na svetu te vire uporablja v različnih odstotkih. Obnovljivi viri kljub imenu niso čarobni ali neizčrpni. Sonce in veter tvorita le majhen del tega, največ je hidro elektrarn, ki so že izkoriščene v največji možni meri. Ko se bomo v prihodnosti spopadali s povečanim povpraševanjem, se bomo morali še naprej zanašati zlasti na plin, premog in jedrsko energijo kar pomeni, da bo posledično celoten krog trajnostnega razvoja bistveno manj ugoden.

 


SUROVINE


Glavne surovine za izdelavo baterij, so litij in kobalt in so pod nadzorom Kitajske, ki jih bo očitno upravljala po svoji volji. Največji svetovni proizvajalec kobalta je Demokratična Republika Kongo, v rudnikih pogosto uporabljajo otroke, ki delajo v nečloveških razmerah.

 


ODZIV LITIJSKIH BATERIJ V PRIMERU POŽARA


Če natančno preučimo primere požarov na električnih vozilih, zelo enostavno ugotovimo, da je ena glavnih težav ponovni vžig ognja tudi po več navidez uspešnih poizkusih pogasitve le tega. Ko ogenj ugasne, ostane energija še vedno shranjena. Sistem, ki ni popolnoma izpraznjen, lahko torej povzroči pomembne poškodbe električnega toka in vse kar požar potrebuje je kisik iz zraka in ponovno pride do samovžiga. Voda ne more pogasiti ognja, lahko le hladi sosednje baterije, omejuje širjenje ognja in preprečuje ( vendar ne odpravlja ) nevarnosti novih sprožilcev. Iz tega razloga varnostni napotki nekaterih električnih avtomobilov narekujejo, da morajo baterije ( akumolatorji )popolnoma izgoreti! Gasilci morajo pri gašenju obvezno nositi ustrezno zaščito za dihala saj lahko baterijske celice oddajajo potencialno nevarne organske hlape, če so izpostavljene pogojem prekomerne toplote, ognja ali prenapetosti. Med te hlape sodijo, ogljik, aluminij, litij, baker in kobaltni oksidi HF2. Poleg tega se lahko pri temperaturi nad 110 ° C tvori hlapni fosforjev pentafluorid.

 

 

ŽIVLJENSKA DOBA IN ODSTRANJEVALNI CIKEL LITIJSKIH BATERIJ

 

V trenutku, ko litijeve baterije, enako kot običajni pametni telefoni, dosežejo raven učinkovitosti pod 80%, ne morejo več učinkovito upravljati z vozilom, zato jih je posledično potrebno nemudoma zamenjati. Trenutni domet tovrstnih baterij na trgu je največ 8 let avtonomije, poleg tega je odvisen od zmogljivosti električnega avtomobila in od načina prevoženih kilometrov, kar posledično rezultira med 100 in 300.000 km avtonomije. Stroške zamenjave in garancije krije proizvajalec avtomobilov, zaračunajo pa jih kupcu, ki bo na računu našel element „okoljski prispevek“. Če pa se litijeva baterija poškoduje v nesreči ali iz katerega koli drugega razloga, ki ga garancija ne krije, mora lastnik vozila nositi stroške demontaže, prevoza in odstranjevanja. Samo stroški odstranjevanja se gibljejo od 4,00 € do 4,50 € / kg, kar pomeni, da lahko dosežete stroške v višini od 2.000,00 € do 2.250,00 € za vsako odstranjeno baterijo , v resnici pa je upravljanje zbiranja in odlaganja v vseh fazah precej bolj zapleteno. Zbiranje mora iz varnostnih razlogov potekati v zelo dragih, namenskih škatlah. Prevoz poškodovanih ali pokvarjenih baterij mora v cestnem prometu potekati z vozili s posebno, zelo drago serijsko opremo, prav tako veljajo posebni režimi in omejitve v primeru zračnega in ladijskega prometa. Vse zbrane baterije je nato  potrebno koncentrirati v pooblaščenih skladiščih za pripravo sekundarnega prevoza (z izvoznim obvestilom) v tujino (predvsem Belgija, Nemčija), saj v Sloveniji ni obratov za končno obdelavo avtomobilskih litijevih baterij. 

w-video
//